ZZZS je ukinil opomine, ker so predragi — koliko vaše podjetje dejansko stane ročna izterjava?

Stroški izterjave dolgov so seštevek vseh neposrednih in posrednih stroškov, ki nastanejo pri vsakem poskusu izterjave neplačanega računa — in za večino podjetij so bistveno višji, kot se zdi na prvi pogled. Po podatkih Intrum European Payment Report 2024 slovenska podjetja na plačilo čakajo povprečno 47 dni, kar je 12 dni več od evropskega povprečja [1]. ZZZS je marca 2026 ukinil ročne opomine za neplačane prispevke, ker je izračunal, da se finančno ne izidejo [2]. Če si tega ne more privoščiti institucija z letnim proračunom več kot 4 milijarde evrov, koliko šele stane ročna izterjava vaše podjetje s petimi zaposlenimi?

9 min branja

Koliko stanejo stroški izterjave dolgov za en ročni opomin?

Vsak ročni opomin za neplačan račun ima svojo ceno, čeprav je večina podjetij nikoli ne izračuna. Razstavimo jo na posamezne sestavine.

Povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji je leta 2025 znašala 2.536 evrov, po podatkih SURS [3]. Za administrativno delovno mesto to pomeni bruto urno postavko med 14 in 18 evrov, odvisno od delovnega mesta in regije.

En telefonski klic dolžniku traja 15 do 20 minut. To vključuje pripravo (preverjanje stanja, odprtih računov, preteklih dogovorov), sam klic, morebitno čakanje in beleženje rezultata v sistem. Pri urni postavki 15 evrov to pomeni 4 do 5 evrov samo za delo — brez upoštevanja fiksnih stroškov, programske opreme ali telefonije.

A en klic redko zadošča. V povprečju so za uspešno izterjavo ene terjatve potrebni 3 do 4 kontakti: prvi klic, follow-up po tednu dni, morebitni dogovor o obročnem plačilu in končna potrditev. Skupni strošek dela za en celoten cikel izterjave tako znaša med 20 in 35 evrov.

Za podjetje, ki mesečno izterjuje 100 terjatev, to pomeni 2.000 do 3.500 evrov samo za delo referenta. Brez pisarniškega prostora, brez programske opreme, brez oportunitetnih stroškov. Ta znesek pogosto preseže skupno vrednost manjših terjatev, ki jih podjetje sploh izterjuje.

Skrita cena izterjave, ki je noben cenik ne pokaže

Stroški izterjave dolgov segajo globoko prek urne postavke referenta. Obstajajo vsaj tri kategorije stroškov, ki jih podjetja sistematično spregledajo.

Čustveni davek in fluktuacija kadrov. Klicanje dolžnikov je med najbolj stresnimi nalogami v pisarni. Referent mora dnevno voditi neprijetne pogovore, se soočati z izgovori, jeznimi odzivi, včasih celo grožnjami. Po podatkih evropske študije iz februarja 2026 AI izterjava zmanjša stres pri dolžnikih za 36 % — kar posredno kaže, kako obremenilna je človeška izterjava za obe strani [4]. Fluktuacija na teh delovnih mestih je nadpovprečna, vsaka zamenjava zaposlenega pa podjetje stane med 50 in 60 % letne plače — iskanje, uvajanje, izgubljena produktivnost.

Oportunitetni stroški. Vaš računovodja ali komercialist, ki kliče dolžnike, v tem času ne knjiži, ne pripravlja ponudb, ne sklepa poslov. Pri podjetju z dvema zaposlenima v financah in 80 odprtimi terjatvami ena oseba porabi 30 do 40 % delovnega časa samo za opomine. To je tretjina plače, namenjena aktivnosti, ki ne ustvarja prihodka.

Kaskadni učinek zamud. Zamujen opomin pomeni daljšo zamudo plačila. Daljša zamuda pomeni večje tveganje, da dolg sploh ne bo poplačan. Pozne terjatve (nad 90 dni) imajo po podatkih Atradius Payment Practices Barometer 2024 stopnjo neplačila 8 %, kar je porast s 6 % leta 2022 [5]. Vsak dan brez opomina dejansko znižuje verjetnost, da boste denar dobili nazaj.

Kdaj ročna izterjava nima ekonomske logike?

Za terjatve pod 500 evrov ročna izterjava pogosto stane več kot sam dolg. Izračun je preprost in neizprosen.

Vzemimo terjatev v višini 200 evrov. Celoten cikel ročne izterjave (3 do 4 klici, priprava, beleženje) stane 20 do 35 evrov. To je 10 do 17,5 % vrednosti terjatve — primerljivo s provizijo izterjevalske agencije, ki zaračuna 5 do 7 % od izterjanega zneska, a brez garancije uspeha. Pri 100-evrski terjatvi ste že pri 20 do 35 % stroškov, kar je ekonomski absurd.

ZZZS je to logiko razumel in postavil prag pri 10 evrih. Pod tem zneskom se postopek opominjanja sploh ne sproži, ker bi bil strošek opomina višji od dolga [2]. Za terjatve nad 10 evrov so prešli neposredno na odločbe — brez vmesnega koraka ročnega opominjanja.

Kje je vaš prag? Če ga niste izračunali, ga verjetno nimate. In to pomeni, da vaši zaposleni kličejo tudi za terjatve, pri katerih izterjava stane več kot bi dobili nazaj. Podjetje z 200 terjatvami pod 300 evrov mesečno izgubi do 7.000 evrov samo za izterjevalni proces — ne za dolg sam.

Po podatkih Evropske komisije zamude pri plačilih povzročijo 25 % vseh stečajev malih in srednje velikih podjetij v EU [6]. Problem ni le neplačan račun. Problem je, da vas stroški izterjave dolgov potegnejo v spiralo, v kateri porabite več denarja za lovljenje dolga, kot je dolg vreden.

ZZZS je izračunal — in ukinil opomine

30. marca 2026 je ZZZS tiho spremenil postopek. Samoplačnikom, ki ne plačajo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pošilja več opominov. Namesto tega takoj izda odločbo, ko skupni dolg preseže 10 evrov [2].

Razlog ni birokratski. Razlog je ekonomski. ZZZS opominja več kot 2 milijona zavarovancev. Vsak ročni opomin — tisk, poštnina, obdelava, beleženje — stane. Pri tako velikem obsegu so izračunali, da avtomatizirane odločbe prihranijo čas, denar in kadrovske vire. Odločbe zdaj vsebujejo QR kodo za takojšnje plačilo, kar dodatno poenostavi postopek.

To ni osamljen primer. FURS je januarja 2026 izdal 1.914 sklepov o izvršbi za neplačane globe 1.117 dolžnikom v skupni vrednosti 577.164 evrov — avtomatizirano, brez ročnega klicanja [7]. V evidencah ima še 8.500 kršiteljev z vsaj dvema neplačanima globama. Trend je jasen: ročni procesi se umikajo avtomatiziranim.

Za podjetja je sporočilo enako. Če si ZZZS z letnim proračunom nad 4 milijarde evrov ne more privoščiti ročnega opominjanja, zakaj bi si ga privoščilo vaše podjetje? Avtomatizirani postopki niso le cenejši — po podatkih McKinsey Collections Analytics iz 2024 skrajšajo čas izterjave za 40 do 60 % v primerjavi z ročnimi procesi [8].

Primerjava stroškov: ročna izterjava, agencija ali AI opomin

Primerjajmo tri pristope pri podjetju s 100 odprtimi terjatvami na mesec.

Metoda	Strošek na mesec	Strošek na terjatev	Čas do prvega kontakta
Ročna izterjava (interni referent)	2.000–3.500 €	20–35 €	1–5 dni
Izterjevalska agencija (5–7 % provizija)	variabilno	odvisno od izterjanega	3–10 dni
AI glasovni agent	~100 €	~1 €	manj kot 24 ur

AI glasovni agent pokliče dolžnika v slovenščini, zazna razloge za zamudo, ponudi opcije — obročno plačilo ali podaljšan rok — in zabeleži pogovor v sistem. Vse za 1 evro na terjatev, kar vključuje do 3 klice in SMS opomin.

Razlika pri 100 terjatvah mesečno je očitna: od 2.000 do 3.500 evrov pri ročni izterjavi do 100 evrov pri AI opominu. Letno to pomeni prihranek med 22.800 in 40.800 evrov — za eno samo podjetje. Po podatkih Gartner Customer Service Technology Report 2024 AI glasovni klici dosežejo 3,2-krat višjo stopnjo kontakta kot klasični klicni centri [9]. Več kontaktov pomeni hitrejše plačilo.

Romunski startup Aloro.ai je s popolnoma avtonomnimi AI glasovnimi agenti v 4 mesecih izterjal več kot milijon evrov dolgov brez enega človeškega klica [10]. Dolžniki so pripravljeni na daljše pogovore z AI — brez občutka obsojanja, ki ga prinese človeški klic.

Kako zmanjšati stroške izterjave dolgov v praksi

Zmanjšanje stroškov izterjave dolgov je izvedljivo in ne zahteva drastičnih sprememb. Zahteva pa sistematičen pristop in jasen izračun.

1. Izračunajte svoj prag. Pod katero vrednostjo terjatve se ročna izterjava ne splača? Za večino SMB podjetij je ta prag med 200 in 500 evrov. Vse pod pragom avtomatizirajte.
2. Ločite velike in male terjatve. Terjatve nad 5.000 evrov morda upravičijo osebni klic. Terjatve pod 500 evrov pa ne — niti približno.
3. Merite čas. En teden beležite, koliko ur vaši zaposleni porabijo za opomine. Pomnožite z urno postavko. Rezultat vas bo presenetil.
4. Avtomatizirajte prvi stik. AI glasovni agent ali avtomatski SMS opomin v prvih 48 urah po zapadlosti bistveno poveča verjetnost plačila. Ročni klic zadržite za eskalacijo.
5. Spremljajte stroške na terjatev. Če strošek izterjave presega 10 % vrednosti terjatve, imate problem, ki ga morate rešiti danes.

Direktiva EU o zamudah pri plačilih (2011/7/EU) določa 30-dnevni privzeti plačilni rok za B2B transakcije in 60-dnevni maksimum [11]. Vsakršna zamuda nad tem rokom neposredno povečuje vaše stroške izterjave dolgov — in zmanjšuje verjetnost poplačila.

Pogosta vprašanja

Koliko stane izterjava enega dolga?

Dejanski stroški izterjave dolgov za en ročni cikel znašajo med 20 in 35 evrov, če upoštevamo vse klice, pripravo in beleženje. AI glasovni agent opravi enako nalogo za približno 1 evro na terjatev.

Ali se splača izterjati manjši dolg?

Pri terjatvah pod 200 evrov ročna izterjava pogosto stane več kot sam dolg. Avtomatizirani pristopi (AI klici, SMS opomini) znižajo stroške izterjave dolgov na raven, kjer se izterja tudi manjše zneske.

Kako zmanjšati stroške izterjave?

Izračunajte svoj prag rentabilnosti, avtomatizirajte prvi stik in ročno izterjavo zadržite le za velike terjatve. Podjetja, ki avtomatizirajo izterjavo, po podatkih McKinsey skrajšajo čas izterjave za 40 do 60 % [8].

Ali je AI izterjava skladna z GDPR?

Člen 6(1)(f) Uredbe GDPR dovoljuje obdelavo osebnih podatkov na podlagi zakonitega interesa za namene izterjave dolgov, brez izrecne privolitve dolžnika [12]. Seveda mora sistem zagotavljati popolno revizijsko sled in varstvo podatkov.

Izračunajte svoje dejanske stroške izterjave dolgov

ZZZS ni ukinil opominov iz muhe. Ukinil jih je iz ekonomske logike. Ista logika velja za vaše podjetje. Vsak dan ročne izterjave je dan, ko vaši zaposleni porabljajo čas za aktivnost, ki jo AI opravi hitreje, ceneje in brez čustvenega davka. Vprašanje ni, ali avtomatizirati izterjavo. Vprašanje je, koliko vas stane vsak dan, ko tega ne naredite.

Preizkusite AI glasovnega agenta za izterjavo — brezplačni pilot za 30 terjatev

Viri

1. Intrum (2024). European Payment Report 2024. intrum.com/publications/european-payment-report/ — slovenska podjetja čakajo povprečno 47 dni na plačilo.
2. Regional Obala (2026). Brez milosti pri dolgovih: ZZZS opomine nadomešča z odločbami. regionalobala.si — ZZZS ukinil opomine marca 2026, prag 10 EUR.
3. SURS (2025). Povprečne mesečne bruto plače. stat.si — povprečna bruto plača 2.536 EUR mesečno v 2025.
4. HelpNetSecurity (2026). Consumer attitudes toward AI in debt collection. helpnetsecurity.com — AI izterjava zmanjša stres dolžnikov za 36 %.
5. Atradius (2024). Payment Practices Barometer 2024. atradius.com — globalna stopnja neplačila 8 %, porast s 6 % leta 2022.
6. Evropska komisija (2023). Late Payment Directive Impact Assessment. ec.europa.eu — zamude pri plačilih povzročijo 25 % stečajev MSP v EU.
7. Gov.si (2026). Več kot 8.500 kršiteljev le še en neplačan prekršek oddaljenih od izvršbe po Šutarjevem zakonu. gov.si — FURS izdal 1.914 sklepov o izvršbi januarja 2026.
8. McKinsey (2024). Collections Analytics. — avtomatizirana izterjava skrajša čas izterjave za 40–60 %.
9. Gartner (2024). Customer Service Technology Report. — AI glasovni klici dosežejo 3,2× višjo stopnjo kontakta.
10. EIN Presswire (2026). AI company collects over 1 million in outstanding debts using autonomous voice agents in Romania. einpresswire.com — Aloro.ai izterjal 1M+ EUR v 4 mesecih.
11. EU (2011). Direktiva 2011/7/EU o zamudah pri plačilih. eur-lex.europa.eu — 30-dnevni privzeti rok, 60-dnevni maksimum za B2B.
12. EU (2016). Uredba GDPR 2016/679, člen 6(1)(f). eur-lex.europa.eu — zakoniti interes za izterjavo brez privolitve.